Koncert za rojstni dan, obletnico, poroko, prevajanje, pomoč, inštrukcije za orglice, ustne harmonike Malo delo: nudim storitve večkrat na teden

Koncert za rojstni dan, obletnico, poroko, in mnogo več

Robert Ivačič ( roj. v Brežicah,1980 ) , je gor rasel v Presladolu pri Brestanici, v Posavju.

V družini se je kar dosti prepevalo ljudske in ponarodele pesmi, sam pa je rad uničeval piskre in skede, na katere je rad tolkel s kuhalnicami. Teta Romana je že kar kmalu prinesla domov iz Sevnice radio-kasetofon, na katere je snemala  petje in deklamacije, ter glasbene igre za otroke.

Robert se je že zgodaj seznanil z nekaj inštrumenti. Piščalka – blok flavta, uničil je 3 klavirske harmonike ( prve so ostale na vlagi čez noč zunaj, drugim se je uničil papirnati meh, ker n inimel zaščitenih vogalov, tretjim pa so počasi odletele ploščice, na katerih so bila peresa v notranjosti harmonike, in jih nikomur ni uspelo učinkovito prilepiti nazaj. Spoznal je tudi krajšo melodiko, ki pa prezimila nekje na travniku, in so jo starši našli šele po drugi ali tretji košnji drugo leto.

Enkrat za božiča je dobil v dar otroške citre, kjer si lahko pod strune porinil list papirja z “notami”, točkami, po katerih je brenkal on, njegova sestra, teta, in mogoče še kdo. Kasneje je tudi sam začel sestavljat in zapisovat na posebno obrezane papirje “točke”, po katerih je lahko nato preigraval razne skladbe. S petjem se je seznanil že kot mali in nadaljeval s prepevanjem v domači cerkvi na Blanci, od koder je prinesel domov kakšno vižo, in jo zapisal in zaigral na citre, kasneje tudi na manjši synthesizer – električne klaviature. Ta synthesizer je v družino prinesla teta Romana, ki je bila skupaj z njenim očetom, Robert-ovim dedkom, ali kot so ga v družini imenovali  “star ate”, pa tudi ob pomoči staršev ( Edvard, Antonija ) glavni “meceni” raznoraznih daril, med katerimi pa so glasbila doprinesla največ k “izkušenosti” Roberta na glasbenem področju.

Nekje hkrati je je kot samouk začel tudi s CASIO – synthesizerjem ( 2 oktavi in pol ) ter končno, med zimskimi šolskimi počitnicami pri teti , z orglicami, do katerih je prišel v Ljubljani, ko so šli s teto Romano in njegovo 3 leta mlajšo sestro Moniko na izlet z vlakom. Šli so v trgovino z glasbili na Wolfovi ulici, kjer mu je teta kupila njegove prve orglice, kitajske izdelave, na katere je začel že kar takoj pihati, kasneje pa tudi vleči zrak, kar je odkril po “pomoti”, saj je sprva vdihal zrak, ne da bi igral, kmalu pa je odkril cel spekter od C-ja, do C-ja, namreč celo durovsko lestvico, kjer so se toni izmenoma ( pih / vlek ) vrstili od DESNE proti LEVI, pri čemer je tudi ostalo. Navadil se je namreč igrati tako, da je imel nizke tone na desni, visoke pa na levi, ravno obratno, kot pri klavirju.

kar nekaj časa je trajalo, da je odkril svojo “napako”, ampak, ker se je že mehansko navadil igrati “narobe”, je pri tem vztrajal. Pri poizkusih hkratnega igranja klaviatur in orglic, pa je imel zaradi tega težave, saj je bila smer igranja po tipkah na klaviaturah, in smer igranja na orglice različna, ravno obratna, tako da hkratnega igranja klaviatur in orglic še danes ne izvaja prav pogosto.

Na prve ( TREMOLO ) orglice, in potem še na nekaj takih orglic, se je navadil igrati enostavne otroške in ljudske skladbe, nato kakšno enostavnejšo pop skladbo, ki jo je slišal po radiu ali tv, napredoval je, čeprav malce bolj počasi, saj se je učil sam, kot samouk, a kmalu je znal že kar nekaj skladb, zelo rad pa je igral “Na kmetiji” oziroma ” Oh Suzannah ” in podobne country skladbe. Najbolj pa so mu bile ( in so mu še vedno ) skladbe, ki spadajo, ali izvirajo iz BLUESA. Eden prvih vzornikov mu je bil “kolednik”, ki je prišel na obisk in nastop, verjetno je bil zunaj takrat sneg, in zaigral na kitaro, zapel in verjetno zaigral tudi na orglice. Kasneje pa je slišal nekajkrat po radiu pesem ali dve od kantavtorja ADI-ja Smolar-ja. Pri tem vzorniku je slišal vpliv Blues-a in drugih country in folk stilov. Tomaž Domicelj pa je bil najbrž kriv, da je RObertu orglice kupila teta, saj je bil Tomaž nekaj časa v istem razredu na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer sta se oba učila angleškega jezika. Tomaž Domicelj je prav tako dobro vplival na Roberta, s svojim igranjem in petjem.

KROMATIČNE ORGLICE…

Čez nekaj let, nekje med letom 1992 in 1999 je Robertu (spet) teta kupila takrat ene najbolj modernih modelov kromatičnih orglic, kar so jih lahko v trgovini ( na Wolfovi v Ljubljani ) lahko priporočilo kot ene res kvalitetnih orglic. Robert je dobil prve kromatične, CX-12 Hohner orglice. Imele so 3 oktave, 12 lukenj, sicer plastični ustnik, ki bil v enem kosu tudi cel zunanji del orglic, enostavno odstranljiv drsnik za preklop med C in Cis toni, ter dokaj lahek dostop do jedra orglic, skratka Kromatične orglice v štirih enostavno razgradljivih kosih. Na njih je počasi začel igrati skladbe, ki jih je poznal že od prej, uspelo pa se mu je priučiti tudi igranja A-mol pozicije, naprimer “Daleč je za naju pomlad – Adi Smolar”, hkrati pa je igral že kar suvereno tudi na synthesizer, kjer pa je zaradi omejitve dolžine tipkovnice igral blues in boogie iz G-dura, oziroma G7, C7 D7, namesto C7 F7 G7, ( 1, 4, 5 stopnja ) kot si sledijo osnovni toni v bluesu 12- dob, ali 12-bar bluesu. Tak način igranja je prenesel tudi na CX-12 orglice, kjer je v C duru znal zaigrati Blues ali hitrejši Boogie, z ustreznimi pritiski na drsnik, s katerim je dosegel tiste tone, ki jih drugače ni mogoče doseči na orglicah, s katermi je začel svojo orgličarsko pot ( TREMOLO orglicami ).

Leta 1995 je začel obiskovati Srednjo šolo Krško, kjer je zaključil z maturo smer elektrotehnik elektronik, že v prvem letniku pa je prihranil kar nekaj denarja od štipendije Termoelektrarne Brestanica, da si je kupil večji synthesizer, Goldstard, s 5 oktavami, in res odličnim izborom ritmov in zvokov ter ostalimi MIDI pritiklinami. Šele leta 1997 je odkril, da svoje igranje na tem glasbilu ne bo mogoče posneti na računalnik preko MIDI vmesnika, nekaj je bilo narobe, namreč klaviature in AWE-64 zvočna kartica, ki bila takrat ena najboljših kartic na področju midi glasbe, se nista med seboj razumeli, kot bi bilo treba.

Orglice so bile takrat vzporeden inštrument, glasbilo za na pot in za v šolo, a več kot TREMOLO in KROMATIČNIH orglic takrat še RObert ni imel v lasti. Že velikokrat pa je slišal zvok orglic, ki so zvenele precej drugače, niti ne kot TREMOLO orglice, niti kot KROMATIČNE. V knjižnjici je nekje leta 1997 naletel na zbirko posnetkov na dveh CD-jih z naslovom ” NOTHIN’ BUT THE BLUES”. Takrat je to glasbo poslušal na računalniku, ki so ga kupili s skupnimi močmi teta, dedek, starši, del pa je kril tudi sam od štipendije Robert. Seznanil se je tudi, kako iz WAV formata pretvarjati glasbo v stisnjene formate, naprimer REal Audio, in kasneje MP3format, ker je bilo takrat še v povojih, če si hotel pretvoriti za približno 1 CD glasbe, si rabil nekje vsaj eno noč, če ne še celo več časa, odvisno seveda od hitrosti procesorja v računalniku.

DIATONIČNE ( DIATONIC ) ORGLICE ( BLUES HARP )

Leta 1999 je Robert Ivačič začel študij Računalništva in informatike v LJubljani. Tam je neučakano začel iskati blues brlog, za katerega je izvedel že prej na spletni strani ŽVPL ( žurerski vodnik po Ljubljani ) . Ime tega brloga je bilo BIRDLAND, starejše ime pa lahko ponazorim s kraticami P.M.

Tam se je že kmalu seznanil s skupino MOJO HAND BLUES BAND, kjer je SLAVEN KALEBIČ, kitarist in vodja skupine ter jam sešnov, igral to, kar je prinesel domov iz študijske prakse v Ameriki, Texasu. Po več poizkusih igranja, kar med publiko, na skladbe, ki so se vrstile na odru, je Robert spoznal, da bo treba kupiti nekaj drugega, nekaj, kar je prirejeno za igranje bluesa. In tako je končno, spet na Wolfovi, v isti trgovini, kot pred kar nekaj leti TREMOLO, sedaj kupil BLUES HARP, najbrž v G duru, ali C duru, tega se ne spomni več tako dobro. Srečal je tudi američana, ki je bil na študentski izmenjavi ali praksi preko društva AIESEC, ki mu je pokazal 12 barski blues, in ko je neke noči iskal tega kitarista po Ljubljani, je poskušal na orglice ponoviti to, kar je slišal že mnogokrat, in končno mu je uspelo. Počasi se je naučil zaigrati , če zapišem z rimskimi številkami: 12 barski blues takole: “I,I,I,I,IV,IV,I,I,V,IV,I,V.”  Problem pri diatoničnih orglicah pa je, ko začenjaš tole: Lahko igraš v prvi poziciji, naprimer country skladbo “Oh suzannah”, kot da bi igral na TREMOLO orglice, C na C, lahko pa igraš v 2. poziciji, 12 barski blues, ( kar je sicer izvedljivo tudi v 1. poziciji, ampak zveni precej bolj pocukrano in manjka nekaj tistega bluesovskega pridiha ), naprimer na orglice z oznako C, v G oziroma G7 poziciji, kar se imenuje 2. pozicija ( 2nd position ). IN ker je do takrat poznal le te dve variante, ( C ali G, in mogoče še A mol ), je bil pri sodelovanju na jam sešnih zelo , tehnično, omejen.

Spoznal je, da bo potrebno za igranje skladb v različnih osnovnih tonih ali durih, pa tudi molih, ( zaenkrat), kupiti še kakšne orglice več.

Počasi si je omislil C, G, A; E, D, F, in potem še ostale manjkajoče diatonične orglice, tako da je končno , sicer ne takoj, a kar se je dalo hitro, nakupil cel arzenal ( vseh 12 ) različnih orglic, kasneje še kakšne z oktavo nižjo uglasitvijo. ( C, Db, D, E, F, Fis, G, Ab, A, Bb, B=H, F-low, C-low- z 12 luknjami) in še kakšno rezervo, vsake tolko pa je bilo potrebno nadomestiti orglice, ki so se razglasile, ali se je kako peresce nepopravljivo poškodovalo, z novimi orglicami.

Sčasoma je spoznal igranje na orglice C v petih ali več različnih modalih. na C orglice je igral v C-duru,C-pentatoniki, G7,G7-molu, D-molu; A-molu in E-molu, ter včasih še v F-duru, kadar je spremljal kakšnega harmonikaša na njegovih diatoničnih (3 tonskih C F B ) ali ( B Es As ) harmonikah. Temu bi se po orgličarsko tehnično reklo, da je igral v 1., 2., 3., 4., 5., in še kakšni “poziciji”, vsaj kar se diatoničnih orglic žargona tiče.

Svoje orglice je ponesel v Istanbul, Rijeko, Zagreb, Beograd, Barcelono, Loret de mar, Trossingen Nemčijo  2009, Bristol Britanijo 2010, Ohrid Makedonijo ( 2004, 2013), in še bi lahko našteval.

Večkrat je doprinesel k popestritvi blues Postojna festivala oziroma blues koncertov, kot je v dogovoru z nastopajočimi zvezdami uletel na oder s kakšnim solo vložkom ali dvema.

Sodeloval je že z veliko glasbeniki in skupinami, večkrat je nastopil v Avstriji na njihovih orgličarskih festivalih ( Celovec, Graz ), nastopil je na Dunaju z Urošem Perićem, ).

Doma in po svetu je dosegel stopničke na tekmovanjih, tako z diatoničnimi, kot kromatičnimi orglicami.

Najraje pa sodeluje pri slavljenjih na manjših ali večjih druženjih, kjer igra moderno in malce manj moderno krščansko glasbo, ki jo tudi rad posluša preko internetnih radijev in v živo, v slavo in čast našemu Odrešeniku in Gospodu.